Znanih je mnogo stilov joga vadbe, razlike med njimi pa se navadno kažejo v povdarkih na dolčen aspekt vadbe, kot naprimer osredotočenje vadbe na strogo naravnanje telesa v pozah, povezanost dihanja in gibanja, držanja poz ali zaporedje vaj. Vsi stili sledijo istemu izvoru. Ustanovitelji glavnih stilov joge (Astanga, Iyengar in Viniyoga) so bili neposredni učenci istega učitelja - Krishnamachariya, znanega učitelja pri Yoga Institute v Mysore palači v Indiji. Dva druga stila joge, Integralna in Sivananda sta bila osnovana s strani učencev znanega guruja Sivanande. Nobeden od stilov ni boljši od drugega, vse je odvisno le od osebnega okusa. Dosti bolj pomembno kot kakšen stil si izberemo je to, kakšen odnos ima učitelj do učenca in kako se počutimo med in po vadbi joge.
Ananda Ananda joga je klasični stil hatha joge, ki temelji na vadbi poz v kombinaciji s pranajamo (dihalnimi vajami) za zpodbujanje in kontroliranje suptilnih energij v telesu, še posebno energij čaker. Namen je uporabiti te energije za harmoniziranje delovanja telesa, misli in emocij, predvsem pa za dvigovanje in usklajevanje naše zavesti z višjimi nivoji osveščenosti. Ena od posebnosti tega stila je uporaba miselnih afirmacij (ponavljajočih besed ali stavkov) med držanjem poz, kot način direktnga in osveščenega, ki vodijo do višje oblike zavesti. Ananda joga fizično ni zahtevna, in se koncentrira na notranje občutke ne na atletsko ali aerobično vadbo. Osnoval jo je Swami Kriyananda, učenec Paramahanse Yoganande, ki je autor knjige "Autobiography of a Yogi". Anusara Anasura pomeni "stopiti v pretok božanske volje", "slediti svojemu srcu", "slediti z milino", "gibati se s pretokom božanske volje". Stil je osnoval John Friend. Anasura joga je opisana kot izvirajoča iz srca, spiritualno navdihnjena vadba, vodena z znanjem za izravnavanje zunanjega in notranjega (človeka z okoljem). Vsak učenec poišče svoje notranje znanje, prepričanje in gibanje in ga upošteva kot glavno vodilo pri vadbi. Ashtanga Za tiste, ki si želijo atletske vadbe telesa je Ashtanga najbolj primerna vadba. Osnoval jo je K. Pattabhi Jois in je fizično najbolj zahtevna vadba joge. Udeleženec vadbe se giblje skozi točno določeno serijo vaj, ki se povezujejo z vinyasami - povezovalnimi vajami, z namenom povečanja fleksibilnosti in vzdržljivosti telesa. Ni primerna za popolne začetnike, za ljudi brez kondicije in tiste, ki si predstavljajo jogo kot lažjo obliko razgibavanja telesa. Tako imenovana "Power joga" temelji na tem stilu vadbe. Povdarek je na krepitvi telesa in relativno hitri menjavi poz, ne toliko na naravnanosti in poponosti poze. Povdarek je tudi na uporabi pranayame imenovane Ujjayi dihanje (izgovorjeno udžai). To je posebna vrsta polglasnega dihanja s priprtim grlom. Med vadbo se drži tudi posebna napetost mišic trebuha od popka navzdol (imenovana Uddiyana bandha) in mišic medeničnega dna (imenovana Mula bandha). Za več informacij o Ashtangi jogi pojdite na gurujevo spletno stran http://www.ayri.org/	Bikram Bikram Choudhury je osnoval joga stil ki je vroč, vroč, vroč, zato bodite pripravljeni na potenje v potokih. Vadbeni prostor ogrejejo na 39 stopinj C in zvedejo točno določeno zaporedje 26 poz, navadno vsako po dvakrat, s katerimi "znanstveno" ogrejemo telo in raztegnemo mišice, ligamente in vezi v telesu. Bikram Choudhury je študiral jogo pri Bishnu Ghosh-u, bratu Paramahanse Joganande. Integralna Osnovana s strani Swami Satchidanande, možu ki je učil množice na originalnem Woodstock koncertu kako naj pojejo "OM". Integralna joga posveti enako pozornost pranajami in meditaciji kot pozam. Ta način joge je služil kot osnova za Dr. Dean Ornish-evo prelomno zdravljenje oboljenj srca in ožilja. Iyengar Ste kdaj pomislili, da je stanje le držanje vašega telesa pokonci? No, potem morate poizkusiti Iyengarjevo vadbo, da bi se seznanili z vsemi komponentami: s tem, koliko suptilnih gibanj se dogaja pri stanju, koliko koncentracije to zahteva in koliko popravkov je potrebno narediti za popolno pozo "pokončne drže". Seveda, "stanje" ni le pokončna drža po mišljenju Iyengarja, je "poza gore" zelo aktivna poza. Iyengarjev stil je zelo popularen v svetu, glavna značilnost pa je ogromna pozornostdo nešteto detajlov poze in naravnavanja telesa, ter seveda uporaba pripomočkov pri vadbi, kot so plastični kvadri in pasovi, ki služijo za lažje izvajanje poz. Del uspeha Iyengarja je tudi dejstvo da njegovi učitelji potrebujejo 2 - 5 letno učenje predno jih certificirajo kot učitelje. Jivamukti osnovala sta ga David Life in Sharon Gannon. Ta stil je fizično precej naporen hkrati pa tudi intelektualno stimulativen, z namenomspiritualnega prebujenja človeka. Povdarja vzgojni aspekt vadbe joge, kako fizična vadba pripelje do spiritualnega osveščanja in pove od kje vse te stvari izvirajo v indijski filozofiji. Vsaka ura vadbe se osredotoči na neko misel, ki je podkrepljena s petjem v sanskrtskim jeziku, branjem tekstov, glasbo (od Beatlesov do Mobyja) zaporedjem poz in dihanjem.	Joga v Vsakdanjem Življenju je sistem združevanja telesa, misli in duha, ki temelji na pradavnih zapisih učenja joge, ki so prilagojeni današnjemu življenju. Skozi vadbo si pridobimo fizično, psihično, socialno in spiritualno zdravje in dosežemo samouresničitev (self-realization) Kundalini Kundalini jogo je oblikoval Yogi Bhajan, ki je ta stil prinesel na zahod že leta 1969. Stil povdarja kontrolirano dvigovanje Kundalini energije. Vadba je prepletanje klasičnih poz z dihanjem, koordinacija dihanja z gibanjem in meditacijo. Sivananda to je ena od svetovno največjih šol joge. Razvil jo je Vishnu-Devananda in jo imenoval po svojem učitelju, Shivanandi. Ta stil združuje vadbo pranajame, klasičnih asan in relaksacije. Vishnu-Devananda je napisal eno klasičnih knjig o jogi "The Complete Illustrated Book of Yoga" ki je izšla že leta 1960 in je še vedno ena najboljših virov branja za zašetnike v joga svetu. Viniyoga je bolj metodologija za izdelovanje vadbe za individualne zahteve in namene. Ta stil je osnoval Sri T. Krishnamacharya, učitelj osnovalcev znanih stilov joge kot so B.K.S. Iyengar, K. Pattabhi Jois in Indra Devi. Njegov stil je nadaljeval njegov sin, T.K.V. Desikachar. Ključna karakteristika vadbe je natančna integracija dihanja z gibanjem hrbtenice in zaporedjem, priredbo in intenzivnostjo vaj, odvisno na cilj naše vadbe. Namen vadbe je povdarjen boj kot natančnost poze. Vadba lahko vključuje tudi pranajamo, meditacijo, refleksijo, predavanja in ostale klasične dele joge. Osebne vadve se izvajajo samo privatno z enim učencem.

inspiracija pisma jogistov navodila za vadbo otvoritveni chant namaste OM joga stili nosečnost